9. dan, 26.7.2015, povratek v Slovenijo

9. dan, 26.7.2015, nedelja: Calvi - Bastia - trajekt do Livorna - kombi do Ljubljane

Povratek domov poteka podobno kot pot na treking. Zjutraj se del skupine odpravi še zadnjič na plažo, ostali se zberemo na kavici v bifeju pri recepciji kampa. Nina se odpravi do zdravnika, da bi ugotovila, kaj je vzrok njenim oteklinam in ranicam, ki jo močno srbijo.

Ob  09.30 uri se s kombijem odpeljemo nazaj proti Bastii. V Ponte-Leccio se tudi tokrat ustavimo pred isto trgovino kot ob prihodu in si kupimo malico za po poti. V Bastio pridemo nekaj čez poldne. Poslovimo se od Nine, ki bo ostala na Korziki. Ko se napotimo proti trajektu, že srečamo skupino pohodnikov, ki nas bo zamenjala. Zaenkrat so še veseli in nasmejani, ne vedo še, kaj jih čaka po poti in predvsem v kočah! 

Vožnja s trajektom je dolgočasna. Vse smo videli že ob prihodu na otok, zato nam ni mar za palubo in ležalnike na njej,  kar takoj se usedemo v salon. V Livornu nas pričaka kombi Lifetreka z voznikom. Par ur vožnje po avtocesti, z nekaj vmesnimi postanki. Ob 01.uri zjutraj smo v Ljubljani. Poslovim se od skupine. Še med vožnjo se dogovorimo, da bomo izmenjali fotke in da se obvezno dobimo na srečanju enkrat jeseni. Boštjan se ponudi, da bo on organiziral vse potrebno in razposlal vabila.

Zaključek

Treking je uspel. Prehodili smo vso začrtano pot. Sprememba plana trekinga zaradi zaprtja poti Cirque de la Solitude je povzročila, da je bila prehojena varianta še bolj logična in premočrtna od prvotno zamišljene, brez vračanja nazaj na kočo Asco. 

Med trekingom smo obiskali  šest dvatisočakov, čeprav sta bila v planu le dva, morda trije:

•           Monte Corona (2144 m),
•           Capu di Landrucellu (2145 m),
•           Monte Cinto (2706 m),
•           Paglia Orba (2525 m),
•           Capu a e Ghiarghiole (2105 m),
•           Punta di Tula (2142 m)

Med minuse potovanja bi lahko šteli negostoljubnost oskrbnikov koč in tudi v drugih lokalih, slabo znanje tujih jezikov pri domačinih, visoke cene v kočah in tudi v turističnih krajih na obali, stenice in drug mrčes po kočah, naporno potovanje na začetno točko trekinga. 

A niso bili  vsi domačini enako osorni. Ne morem pozabiti oskrbnika Charlyja, ki je poskrbel za enkratno razpoloženje v koči Tighjettu. Tudi receptorka v campu Calenzana nam je napravila veliko uslugo, ko je privolila, da nam prestavi kombi na cilj. Še nosač v koči Mori, ki nas je sprva nadiral, se je kasneje omehčal in se prijateljsko pomenkoval z Boštjanom. 

Vse te manjše nevšečnosti pa več kot prekrijejo doživetja na poti. Narava Korzike je divja in nedotaknjena. Za vselej bo ostala v mojem spominu. Poti so odlično označene in speljane po naravnih prehodih, brez umetnega iskanja težavnih prehodov. Varovala so dobro urejena in z njimi ne pretiravajo.  Morje je neverjetno čisto in toplo, plaže peščene in lepo urejene. Hrana po kočah je bila enostavna, a kar dobra, v restavracijah pa celo zelo dobra. Vzdušje v skupini je bilo odlično, tovariško in nabito s pozitivno energijo, za kar ima gotovo veliko zaslug tudi neutrudna in vedno dobro razpoložena vodnica Nina. To dejstvo je celoten vtis o potovanju le še izboljšalo. 

Kot smo včasih pisali v prostih spisih v osnovni šoli - takih in podobnih potovanj si lahko le še želimo.  

Nekaj povezav: 

GR 20 - the toughest long distance trail in Europe 

Vodič po GR 20 (v francoščini)

DEADLY ACCIDENT IN THE CIRQUE DE LA SOLITUDE (Wed 10 June 2015)

Cirque de la Solitude 

Vzpon na Paglia Orbo

Lifetrek - opis trekinga GR 20 Korzika